Največji slovenski jeklar v prvem polletju zmanjšal izgubo iz poslovanja, pod črto pa je slabše

Slovenska industrija jekla (Sij) je v prvem letošnjem polletju ustvarila 492 milijonov evrov prihodkov od prodaje. To je manj kot v prvem polletju 2025, ko so ti znašali 518 milijonov evrov, vendar precej več kot v drugem polletju 2025, ko so dosegli 412 milijonov evrov.

“Gibanje prihodkov tako kaže na izboljšanje glede na obdobje, v katerem je poslovanje doseglo najnižjo raven, hkrati pa potrjuje, da se povpraševanje in prodajni pogoji še niso vrnili na raven iz začetka preteklega leta,” so v Sij zapisali v sporočilu za javnost.

Podoben trend se odraža tudi pri prilagojenem dobičku pred davki in amortizacijo (EBITDA), ki je ob polletju znašal 19,4 milijona evrov. V primerjavi z drugim polletjem 2025, ko je bila izguba v višini 10,2 milijona evrov, to pomeni obrat v poslovanju in izboljšanje operativne dobičkonosnosti, sporočajo iz Sija. Kljub temu prilagojena EBITDA še ostaja nekoliko pod ravnjo iz prvega polletja 2025, ko je znašala 20,5 milijona evrov.

Izguba iz poslovanja (EBIT) je v prvem polletju 2026 znašala 17,7 milijona evrov. To je 46,7 milijona evrov manj kot v drugem polletju lani, ko je dosegla 64,4 milijona evrov, kar kaže na zmanjšanje negativnega rezultata iz osnovnega poslovanja. Je pa še vedno višja kot v prvem polletju 2025, ko je znašala 9,2 milijona evrov, zato rezultat kaže na postopno stabilizacijo, ne pa še na polno okrevanje, pravijo v Sij.

Čista izguba je v prvem polletju 2026 znašala 37,9 milijona evrov. Bila je nižja kot v drugem polletju 2025, ko je dosegla 93,9 milijona evrov, a višja kot v prvem polletju 2025, ko je znašala 23,8 milijona evrov. Na izgubo v prvem polletju 2026 so poleg nadaljevanja zahtevnih razmer v poslu pomembno vplivali tudi višji neto stroški financiranja, ki so v prvi polovici leta znašali 20,2 milijona evrov, ter ostali stroški, med katerimi so odpravnine zaposlenim in stroški prestrukturiranja.

“Prihodki od prodaje, prilagojena EBITDA in EBIT kažejo pozitiven premik glede na predhodno polletje, kar potrjuje, da se poslovanje nekoliko stabilizira. Ob tem ostajamo previdni: rezultati so še vedno pod ravnmi iz prvega polletja 2025, razmere na trgih ostajajo zahtevne, zato ostajamo osredotočeni na ukrepe v okviru preobrazbe našega poslovanja,” je v pisni izjavi ob objavi rezultatov povedal Kristijan Bauer, član uprave in izvršni direktor za prestrukturiranje.

Kaj bo prinesel projekt Orion

V Siju so pred kratkim predstavili načrte za preobrazbo jeklarske skupine. Program prestrukturiranja, imenovan Orion, so oblikovali skupaj z zaposlenimi. Vsebuje 45 iniciativ in ima večji potencial na področju ustvarjanja vrednosti kot pa samega rezanja stroškov, so pojasnili v Siju. Uvedbo ukrepov so začeli že pred tremi tedni, končali pa naj bi jo v 12 mesecih.

Kot so utemeljili, so potrebo po spremembah prinesle težke razmere na trgu. V zadnjih dveh desetletjih je proizvodnja jekla v Evropi od leta 2008 upadla za 30 odstotkov, število neposrednih delovnih mest za 100 tisoč, proizvodne zmogljivosti pa so 60-odstotno zasedene. V zadnjih nekaj letih so na jeklarsko industrijo pritisnili še visoki stroški energije, geopolitične nestabilnosti in splošno gospodarsko ohlajanje, globalne presežne zmogljivosti, nepoštena trgovina ter vlaganja v razogljičenje.

Med izzivi trenutnega poslovnega modela so poudarili nejasno strateško usmeritev, omejeno upravljanje procesov od začetka do konca na ravni skupine, omejeno pridobivanje poslovnih priložnosti tudi zaradi lastniške strukture ter omejeno sposobnost prilagajanja poslovnega modela spremembam v okolju.

S prestrukturiranjem ciljajo na pozitiven denarni tok, srednjeročno izboljšanje učinkovitosti poslovanja in ponovna vzpostavitev dobičkonosni ter s tem vzpostavitev trdnejših temeljev za prihodnost, vključno z iskanjem strateškega partnerja. Tega že iščejo, se jim pa ne mudi, saj so z bankami podpisali dogovor o refinanciranju dolgov, je pred časom dejal Kristijan Bauer, član uprave za prestrukturiranje.

Poglabljanje izgube

V celotnem lanskem letu je skupina Sij po revidiranih konsolidiranih podatkih zabeležila 930 milijonov evrov prihodkov, kar je 11,9 odstotka manj kot leto prej, ko jih je bilo za 1,055 milijarde evrov. Dobiček pred davki in amortizacijo (EBITDA) je znašal 10,4 milijona evrov, kar je krepko manj kot leto prej (48,1 milijona). Čiste izgube je bilo za 117,7 milijona evrov, leta 2024 je bilo za 46,4 milijona evra.

Na rezultat je vplivalo tudi 26,8 milijona evrov enkratnih učinkov, med katerimi so predvsem oslabitve sredstev, kot nedenarni element poslovanja, so sporočili iz Sija in dodali, da so kljub spreminjajočim se geopolitičnim okoliščinam in poslovnim razmeram izvoz zadržali na visoki ravni. Dosegel je 87,6 odstotka. Skupina Sij je prisotna v 70 državah sveta. Največja izvozna trga ostajata Nemčija in Italija.

Pogoji bank

Kot je znano, je Sij zaradi visoke zadolženosti in neugodnih razmer na trgu že dlje časa v težavah. Neto finančni dolg skupine je ob koncu leta 2025 dosegel 321 milijonov evrov. Konec februarja so po daljših pogajanjih z določenimi ključnimi bankami upnicami vendarle podpisali dolgoročno rešitev refinanciranja v višini okoli 330 milijonov, kar jim je dalo nekaj zraka.

Vendar so banke za reprogram posojila dale več pogojev. Eden od njih je bil podaljšanje zapadlosti obveznic SIJ8, ki bi jih morali poplačati letos jeseni, do 15. decembra 2028. Nominalna vrednost celotne izdaje teh obveznic znaša 41 milijonov evrov. V Siju so dogovor z imetniki obveznic o podaljšanju zapadlosti sklenili v začetku februarja. Pogoj, da podaljšanje začne veljati, je bila sklenitev celostne rešitve dolgoročnega refinanciranja.

Maja je skupina prek družbe SIJ Americas s sedežem v ZDA uspešno pridobila tudi novo nepodrejeno zavarovano revolving posojilo v višini 22,5 milijonov dolarjev, s katerim bo financirala tekoče potrebe po obratnem kapitalu in splošne potrebe po financiranju družbe Sij Americas, matični družbi SIJ in odvisnim družbam pa bo zaradi z vračila obstoječih posojil in zapadlih obveznosti zagotovljena tudi dodatna likvidnost.

Odstopila nadzornik in član uprave

Drugi pogoj bank je bila prevetritev vodstva. Tako so nadzorniki enočlansko upravo s 1. decembrom razširili na štiri člane. Predsedniku uprave Andreju Zubickemu sta se kot člana uprave pridružila dotedanja podpredsednika Vječeslav Korčagin in Ivan Malevanov, kot četrtega člana uprave pa so na zahtevo bank upnic imenovali Kristijana Bauerja, strokovnjaka za prestrukturiranje podjetij. Tibor Šimonka je glavni podpredsednik jeklarske skupine.

Nato pa je prišlo do novih menjav, ko je odstopil namestnik predsednika nadzornega sveta Miha Resman, pa tudi Vjačeslav Korčagin, dotedanji član uprave in glavni izvršni direktor, ki je z odstopom zaključil delo v skupini, kjer je na različnih funkcijah delal od leta 2007.

Prodali poslovno stavbo

V začetku leta je skupina za pet milijonov evrov prodala stavbo na Gerbičevi ulici v Ljubljani, kjer ima družba sedež. Kupec je bil podjetje Biring. Sedeža ne bodo selili, temveč bodo prostore odslej najemali. Koliko bo znašala najemnina, ni znano. 

Zakaj so se odločili za prodajo? “V oteženih poslovnih okoliščinah sprejemamo različne ukrepe, ki nam pomagajo skozi zahtevno obdobje strateških sprememb,” so tedaj pojasnili v največjem slovenskem jeklarju.